Ponudba dejavnosti, ki se jih lahko udeležijo otroci med počitnicami, je vsako leto pestrejša. Večina staršev se zanje odloči predvsem zato, ker to običajno predstavlja možnost hkratnega varstva. Dopusti so običajno omejeni na približno dva tedna ali še manj, za vse druge tedne počitnic je torej treba najti rešitev zlasti za mlajše šolarje, ki ne morejo biti cele dopoldneve sami doma. Kaj torej izbrati, če ni sorodnikov in prijateljev, ki bi priskočili na pomoč? Kje naj otrok preživi poletne dni, da bo na varnem, da ne bo lačen in da bo ob tem počel še kaj zanimivega? Da so potrebe velike, kaže podatek, da so prosta mesta za 14-dnevno brezplačno varstvo v okviru Ljudske univerze Celje starši zapolnili v enem dnevu.
Zadovoljni otroci in hvaležni starši
Minule dni se je iztekel rok za zbiranje prijav za poletno varstvo, ki ga bo že osmo leto pripravila I. OŠ Celje, a to ne pomeni, da so zamudniki prepozni. Pogosto se je namreč dogajalo, da so starši šele naknadno prijavili otroka, ker so se jim razmere spremenile, ali so prosili za podaljšanje varstva. Ovir za sprejem ni, pravita učiteljici Janja Ribič in Lea Kotnik, ki sta v varstvu že nekaj let v vlogi tedenskih pedagoških vodij.
Varstvo je namenjeno učencem od prvega do petega razreda, ki obiskujejo šole v mestni občini Celje, in tem ga občina tudi sofinancira. Vanj se lahko vključijo tudi otroci iz drugih občin, le da je zanje cena nekoliko višja. Vsako leto je možnost varstva izkoristilo od 150 do 190 otrok in tudi letos je zanimanje zanj veliko. Kot pravi Kotnikova, so otroci ostajali v varstvu večinoma od dva do štiri tedne. Nekateri so bili tam samo nekatere dni v tednu.
Veliko iger in gibanja
Je tako organiziran prosti čas med počitnicami res prava rešitev za otroke ali bi jim morali pustiti tudi malo več svobode? Janja Ribič meni, da se morda res zdi, kot da otroci še vedno hodijo vsako jutro v šolo in da nimajo pravega prostega časa, a v varstvu se trudijo, da bi jim ponudili toliko različnih dejavnosti, da bi vsak našel kaj zase in bi rad prihajal. »Učilnice spremenimo v igralnice, otroci se družijo in stkejo nove prijateljske vezi, kar je dobra plat te dejavnosti. Ob tem jim omogočimo, da so pogosto v telovadnici, kjer imamo tudi plezalno steno, da so lahko športno dejavni na igrišču in zunanjih površinah. Športnih pripomočkov je dovolj, zato lahko vsak izbere, kar želi. V vročih dneh smo jim že pripravili tudi igre z vodnimi baloni,« našteva Lea Kotnik in dodaja, da se vsako leto povežejo še z zunanjimi izvajalci in obiščejo ustanove, kot so gledališče, regijski center za obveščanje, knjižnica, Tehnopark, Hermanov brlog. Ob sredah imajo otroci pohode na bližnje hribe.
»Če je kdo slabe volje in ga dejavnosti ne zanimajo, ga hitro spravimo v dobro voljo,« pravi Ribičeva. Res pa je, da so v varstvu večinoma najmlajši šolarji do tretjega razreda, kjer navezanost na telefone še ni tolikšna, zato radi sodelujejo pri dejavnostih. »Pomembno je, da so učitelji, ki vodijo dejavnosti, pozitivno naravnani, da imajo radi delo z otroki in jih znajo navdušiti za stvari, ki jih ti morda prej niso poznali ali marali,« meni Kotnikova in dodaja, da sta glavni nagradi ob koncu zadovoljstvo otrok ter hvaležnost staršev.
Kdaj so lahko sami doma?
Sogovornici se spominjata drugačnih počitnic, ko tovrstnega varstva ni bilo in je na podeželju pogosto kar cela vas pazila na otroke. »Ko sem v okviru javnih del pred leti prvič delala v varstvu, me je presenetilo, da je bilo vanj vključenih toliko otrok. Danes veliko staršev res nima druge možnosti. Zdaj sem tudi sama stopila v čevlje teh staršev, saj moj otrok, ki od konca junija ne bo več obiskoval vrtca, saj bo šel jeseni v šolo, potrebuje varstvo, in soočila sem se z vprašanjem, kam ga dati,« pravi Kotnikova.
In kdaj je po njunem mnenju čas, da lahko otrok nekaj ur ostane sam doma? »Tako kot je podaljšano bivanje v šoli namenjeno otrokom do petega razreda, velja tudi za poletno varstvo in ta starostna meja se mi zdi primerna. Tudi sicer je v varstvu zelo malo otrok iz četrtega in petega razreda,« pravi Janja Ribič. Lea Kotnik dodaja, da se tudi med šolskim letom vidi, da postanejo otroci v četrtem in petem razredu bolj »odrasli«, ko pridejo iz šole v naravi, kjer že morajo pokazati neko mero samostojnosti.
Še je možnost za brezplačno letovanje
Letovanja otrok v Celjskem domu v Baški so že tradicionalna. Družba Celeia iz Celja organizira vsako leto socialne in zdravstvene kolonije. Prve so namenjene osnovnošolcem iz socialno šibkejših družin, druge otrokom in mladostnikom od 5. do 19. leta, ki so pogosto bolni in imajo za to zdravniško potrdilo.
Desetdnevna letovanja se bodo zvrstila od konca junija do sredine avgusta. Kot pravi Tone Ojsteršek, pedagoški vodja letovanj, je razpis sicer končan, a so prijave še mogoče, saj je na primer za izmeno v začetku avgusta malo prijav. Čudi ga, da se starši ne odločajo bolj množično za možnost poletnega bivanja otrok na morju. »To letovanje je boljše kot počitnice s starši,« je prepričan, saj so dnevi v Baški pisani na kožo otrokom. Ne le da uživajo v morju, tudi sicer se veliko dogaja, vsak večer so prireditve … Pri obveščanju o možnosti letovanja družbi pomagajo šolski svetovalni delavci, ki poznajo otroke, ki bi bili primerni za tovrstno letovanje. »Po prijavah, ki jih dobimo, ugotavljamo, da se žal prijavljajo tisti, ki socialno niso najbolj ogroženi. Tistih, ki so najbolj ogroženi in bi letovanje najbolj potrebovali, ni toliko,« pravi Ojsteršek.
V Baški letos 350 otrok
Po dosedanjih prijavah bo v Baški počitnice letos preživljalo 350 otrok, od tega jih bo 80 šlo tja na osnovi zdravstvene napotnice, kar sofinancirajo ZZZS in občine Celje, Laško, Radeče, Štore, Vojnik in Dobrna.
Socialno letovanje otrok iz celjske občine lahko v celoti sofinancira MOC in je tako za starše brezplačno ali pa je delež občine 33-odstoten (v tem primeru straši plačajo 308 evrov). To je odvisno od tega, kakšna je višina otroškega dodatka. Glede na število prijav se lahko delež sofinanciranja še poveča.
Obe kategoriji otrok se v izmenah prepletata, saj je v Baški vedno prisotna tudi medicinska sestra, kuhinja pa je prilagojena zdravstvenim omejitvam otrok. »Kolonija ne bi smela dobiti nobene oznake, saj je to letovanje vseh, prijavljajo se namreč tudi številni otroci, ki ne sodijo v nobeno od obeh kategorij, zato so starši v celoti samoplačniki. To pomeni, da jim je program res pisan na kožo. Mnogi se vračajo vsako leto,« pravi Tone Ojsteršek.
Foto: arhiv I. OŠ Celje in Celeie Celje
Preberite več v Novem tedniku
