VONARSKO JEZERO - Davek industrije priznavajo le redki

VONARSKO JEZERO - Davek industrije priznavajo le redki
Regija danes
Tipografija

 

Kdaj in kako so se presežne mejne in opozorilne vrednosti kadmija, niklja, svinca, kroma in arzena znašle v nekdanjem Vonarskem jezeru? Tako se je glasil eden od spletnih komentarjev na prispevek iz začetka novembra o ugotovitvah študije o ponovni ojezeritvi omenjenega jezera. Študija med drugim omenja, da so v sedimentih prekoračene mejne vrednosti nekaterih težkih kovin in da bi bila voda ob ponovni ojezeritvi preveč obremenjena s hranili oz. s fosforjem. Za odziv nanjo smo prosili nekatera večja podjetja na obeh straneh Sotle.

 

 

Študija, ki jo je po naročilu Direkcije RS za vode izdelalo podjetje Hidrosvet, v uredništvu smo jo pridobili glede na Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, navaja, da na kakovost površinskih voda Sotle s pritoki do pregrade Vonarje vplivajo odpadne vode, industrija, infrastruktura in kmetijstvo. Kot večje industrijske obrate med drugim na slovenski strani omenja Steklarno Rogaška, na hrvaški strani pa podjetja Vetropack Straža, Stražaplastika, Omco Croatia in BFD servis.

V dokumentu je zapisano, da je Steklarna Rogaška leta 2019 zaprla še zadnji neposredni iztok odpadnih industrijskih voda v Tržiški potok. Komunalne vode odvaja v javno kanalizacijo in v Čistilno napravo Rogaška Slatina. Tudi ostala omenjena podjetja na hrvaški strani imajo za tehnološko vodo lastno čiščenje in zaprte krogotoke, medtem ko sanitarno in delno meteorno vodo odvajajo v kanalizacijo in nato v ustrezno čistilno napravo. Nas je zanimalo, kako so podjetja z okoljem ravnala pred desetletji.

Včasih drugače kot danes

Glede na to, da je bila večina omenjenih industrijskih podjetij v preteklosti tako ali drugače povezana s proizvodnjo stekla, smo skušali pridobiti komentar kakšnega strokovnjaka o tem, kako je bila proizvodnja stekla videti nekoč in kaj se je v smislu varstva okolja spremenilo do danes, vendar nismo bili uspešni.

Eden od upokojenih steklarjev, ki ne želi biti imenovan, nam je pojasnil, da so zaposleni v slatinski steklarni pri proizvodnji kristalnega stekla nekoč uporabljali svinčev oksid. Omenil je, da so steklo polirali z namakanjem v kisline, da je dobilo končni sijaj. Odpadke iz kislinske polirnice so nevtralizirali z apnom. Spominja se, da so odpadke od brušenje stekla, ki se mu z vidika obremenjevanja okolja ne zdijo zanemarljivi, pred desetletji vozili na deponijo v Tuncovec. Opozoril je tudi, da so se v preteklosti vse zaledne vode stekale v Sotlo in da bi se lahko zato skozi desetletja v njenem porečju nabralo marsikaj.

Kako vse to komentirajo večja podjetja na obeh straneh Sotle, lahko prebereta v tiskani izdaji časopisa.

Foto: Arhiv Rogaška Slatina nekoč

 

Preberite več v Novem tedniku

Z VAMI V ŽIVO

Radio Celje

voditelj

Trenutno poslušate:

Prometni telefon Radio Celje 080 13 02

Mali o

Če karkoli oddajate ali potrebujete kliknite na ustrezno spodnjo povezavo:

ODDAM
POTREBUJEM
(objava je vsako sredo)

OBRAZCI

Sledite nam