Ponosni na pridobljene mestne pravice

Ponosni na pridobljene mestne pravice
Regija danes
Tipografija

Ob prazniku Občine Šoštanj z županom Darkom Menihom

Letošnje leto je v šoštanjski občini v znamenju praznovanja 110-letnice pridobitve mestnih pravic. 28. junija 1911 je namreč cesar Franc Jožef I. na Dunaju z odlokom trg Šoštanj povzdignil v mesto. Kljub prazničnemu vzdušju so se v občini srečali s številnimi izzivi, ki so jih, kot pravi župan Darko Menih, uspešno rešili. Tudi za prihodnje napoveduje izvedbo projektov, ki bodo izboljšali kakovost bivanja v občini.

 

Šoštanjčani so na svoje mesto, njegovo bogato zgodovino in posameznike, ki so jo pisali, zelo ponosni. V počastitev jubileja so zasnovali bogat in pester kulturnozgodovinski program. Za uvod v jubilejno leto je občina izdala knjižico Stodesetkrat o Šoštanju v enem odstavku, v kateri je zbranih 110 ključnih identifikacijskih elementov zahodnega dela Šaleške doline, ki so prostor sooblikovali v preteklosti in so pomemben gradnik sedanjosti. »S knjižico Občina Šoštanj popularizira svojo izjemno bogato in raznoliko naravno ter kulturno dediščino. V novo izdajo so vključena nova dognanja domoznanskih raziskav, povezanih predvsem s trško zgodovino. Predstavljeni so npr. že pozabljeni in zdaj ponovno odkriti trški prapor iz leta 1791 ter stara trška pečatnika iz poznega 16. oz. 17. stoletja, kar dopolnjuje naše védenje o razvoju šoštanjskega grba, ki je danes povzet v občinski grb,« pove župan.

»Temu so sledili številne prireditve, predavanja in razstave, ki jih je v tem za nas pomembnem letu pripravil posebej za to ustanovljen organizacijski odbor. Tako je bila od januarja do sredine maja na Trgu svobode razstava Šoštanj na starih razglednicah, sledila je razstava fotografskih diptihov z naslovom Šoštanj 2021. Ustvarjalci so pripravili tudi elektronski katalog. V muzeju usnjarstva so izdali krajšo kronologijo, v Mestni galeriji Šoštanj je bila razstava Drobci šoštanjske preteklosti, medtem ko smo osrednjo slovesnost v počastitev jubileja pripravili na dan razglasitve, 28. junija,« je župan povzel najodmevnejše kulturno dogajanje. Kot je povedal, zaradi poslabšanja epidemioloških razmer občina in krajevna skupnost Šoštanj nista izvedli načrtovanega tridnevnega praznovanja. Izvedli ga bodo, ko bodo zdravstvene razmere to dovoljevale.

Ste pa izvedli kar nekaj investicijskih in sanacijskih projektov?

Na terenu smo bili precej dejavni. Uredili smo kar nekaj grozečih plazov, a tudi več odsekov lokalnih cest v različnih krajevnih skupnosti. Zgradili smo tudi industrijsko cesto, ki bo služila podjetju Turna, kjer gradijo tri nove hale. Investirali smo tudi na področju šolstva. V centralni šoli smo uredili šest dodatnih učilnic, šola v Belih Vodah je dobila novo streho. Zgradili smo novo toplotno postajo. V zdravstvenem domu smo zagotovili dodatne prostore, saj smo razpisali koncesijo za družinskega zdravnika. Uredili smo kar nekaj manjših mostov v občini.

Kakšni so načrti za prihodnje leto?

Končati želimo zastavljene projekte. Urediti je treba še kar nekaj plazov, a tudi cestnih odsekov. Krožišče v Ravnah moramo urediti, prav tako je zelo kritičen odsek ceste od Zavodnja proti Šoštanju, za kar smo že začeli pripravljati projekt. Zgradili bomo tudi nekaj novih prehodov za pešce. V prihodnjem letu bi radi uredili dokumentacijo za obnovo in prizidek k OŠ Karla Destovnika – Kajuha. Čeprav je šola stara šele 16 let, je prišlo na enem delu do pogreza, kar moramo prednostno urediti. Poleg tega je število otrok vsako leto večje, trenutno jih je vpisanih že več kot 800. V prizidku bomo lahko uredili sedem novih učilnic in omogočili kakovostno izobraževanje.

V načrtu imate tudi gradnjo garažne hiše, novosti se napovedujejo tudi na področju stanovanjske gradnje.

Na območju nekdanje tovarne usnja želimo zgraditi garažno hišo v treh nadstropjih s 115 parkirnimi mesti. Gre za precej velik projekt, tudi finančno. Investicija je ocenjena na 1,7 milijon evrov, denar bomo zagotovili v občinskem proračunu. S tem želimo rešiti parkirne težave stanovalcev trga, ki so po obnovi trga ostali brez parkirnih mest. Zasebni investitor, gospod Krevzel, bo prav tako na območju nekdanje tovarne usnja zgradil blok z 28 stanovanji, predvsem za mlade družine.

V teh dneh se spet več govori o prestrukturiranju Šaleške doline.

To je res pereča tema. Lahko rečem, da od prvih pozivov o zaprtju premogovnika spremljamo odločitve vlade, sodelujemo na sestankih, o vsem je redno obveščen občinski svet. V Šoštanju se bojimo, da bo država zamudila prvo fazo možnosti črpanja evropskega denarja za pravičen izhod in opustitev premoga. Po zagotovilih ministra, ki je pred kratkim obiskal tudi našo občino, bomo to jesen vendarle dobili nekoliko bolj točna navodila in usmeritve za izhod. Pri tem namreč ne smemo prezreti, da sta Teš in Premogovnik Velenje v finančni krizi, v primeru stečaja bi bile lahko posledice tako za dolino kot za državo katastrofalne.

V Šoštanju se zavzemamo, da bi čim prej dobili Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, ki ga mora pripraviti vlada. V njem naj bi bilo točno določeno, kdo mora za zapiranje zagotoviti denar, do kdaj in kako. Nas skrbi samo to, da ne bi občina Šoštanj ostala sama na tem ugrezninskem območju, s čimer bi bili naši ljudje ponovno oškodovani. Sanacija degradiranega območja ne sme pasti na pleča šoštanjske občine.

Lani so svetniki,predvsem zaradi okoljskega in zdravstvenega vidika, zavrnili sosežig. Je bila odločitev pravilna?

Danes je morda malo drugače, a nam v času, ko smo to odločitev sprejeli, veliko drugega ni preostalo. Študije, ki smo jih imeli in na osnovi katerih so se odločili tudi občinski svetniki, so jasno in zgovorno pokazale, da bi sosežig močno obremenil in poslabšal zdravstveno ter okoljsko sliko, česar seveda nismo mogli podpreti.

Kako komentirate odločitev Mestne občine Velenje, da bo preverila možnost sežiga odpadnega komunalnega blata? Bi šoštanjska občina lahko pri tem sodelovala?

Glede tega so naši svetniki še precej zadržani, saj je še zelo veliko neznank. Poleg tega je HSE izdal študijo analize kurjenja blata iz čistilnih naprav iz vse Slovenije, ki nakazuje, da naj bi bile količine premajhne, stroški priprave, sušenja in predelave blata pa precej visoki. Izkoristek oziroma pridobljena električna in toplotna energija naj ne bi odtehtali vseh prevozov in vhodnih stroškov.

 

»V Šoštanju se zavzemamo, da bi čim prej dobili Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, ki ga mora pripraviti vlada. V njem naj bi bilo točno določeno, kdo mora za zapiranje zagotoviti denar, do kdaj in kako. Sanacija degradiranega območja ne sme pasti na pleča šoštanjske občine.«

 

Osrednjo slovesnost ob občinskem prazniku bo nocoj, ko bo župan podelil letošnja občinska priznanja in nagrade.

Naziv častni občan bo prejel ekolog Vane Gošnik za velike zasluge za demokratizacijo Slovenije in ekološko prebujanje na lokalni in državni ravni.

Priznanji občine bosta prejeli Jelka Kušar, koordinatorka projekta Starejši za starejše, in prostovoljka Maša Stropnik.

Občinske plakete bodo letos prejeli Milan Fras, vsestransko dejaven prostovoljec, Marko Potočnik, predsednik kulturnega društva Ravne in Majda Završnik, ravnateljica OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj.

 

 

Preberite več v Novem tedniku

Z VAMI V ŽIVO

Radio Celje

voditelj

Trenutno poslušate:

Prometni telefon Radio Celje 080 13 02

Mali o

Če karkoli oddajate ali potrebujete kliknite na ustrezno spodnjo povezavo:

ODDAM
POTREBUJEM
(objava je vsako sredo)

OBRAZCI

Sledite nam