V pričakovnaju pogojev pravičnega prehoda

V pričakovnaju pogojev pravičnega prehoda
Regija danes
Tipografija

Ob prazniku Mestne občine Velenje z županom Petrom Dermolom

V Velenju so v zadnjem letu uspeli končati nekaj večjih projektov, kot so park Vista, ureditev Starega Velenja in izgradnja več kilometrov kolesarskega omrežja. Da bi se občina razvijala v skladu s potrebami in željami ljudi, so izpeljali več generacijskih forumov. Izluščene predloge in pobude bodo, kot obljublja župan Peter Dermol, upoštevali pri pripravi proračuna ter jih skušali tudi uresničiti. »Pri pripravi proračuna vedno izhajamo iz potreb občanov. Ne želim si, da bi imeli ljudje občutek, da je katerikoli del občine zapostavljen ali neenakomerno obravnavan,« pravi župan, ki se zaveda, da največji izziv prihodnjega leta, verjetno tudi desetletja, ostaja prestrukturiranje.

 

»To so dnevne borbe, dnevne dejavnosti. Zavedanje, da bodo trajale še naslednjih deset, upam, da dvajset let, je na nek način zastrašujoče, a hkrati velik motiv, da človek človek zagrize v kislo jabolko in se bori za svojo lokalno skupnosti ter ljudi v njej. Želja vseh nas je, da bi zagotovili takšno kakovost življenja, da odločitve, kot sta izstop iz premoga in zaprtje Premogovnika Velenje, ne bi imele prevelikih negativnih posledic na naše mesto,« pojasnjuje župan Mestne občine Velenje Peter Dermol.

Spomladi je bila precej vroča razprava o izbiri datuma zaprtja velenjskega premogovnika. Kdaj bosta dolina in Slovenija pripravljeni na to?

Tudi burne razprave na to temo so bile zato, ker se v naši regiji vsi zavedamo, da je ključno zagotovilo za uspešno prestrukturiranje pravičen prehod. To pomeni, da moramo najprej zagotoviti nadomestna delovna mesta in nadomestni toplotni vir. Za vse to seveda potrebujemo dovolj denarja. Država bo vse uspešno prestrukturirala takrat, ko bo imela zanesljiv nadomesten vir električne energije. Treba se je zavedati, da 30 do 50 odstotkov električne energije še vedno proizvedemo v Tešu. Tega se na hitro ne da nadomestiti. Brez Teša bi trenutno padli v energetsko revščino. To bi pomenilo, da bi ljudje za elektriko plačevali bistveno več. Velenje bo na izstop iz premoga pripravljeno, ko bomo imeli približno pet tisoč novih delovnih mest – ne gre za kakršnakoli delovna mesta, ampak za delovna mesta, ki so glede dodane vrednosti primerljiva z današnjimi v Premogovniku Velenje – in ko bomo imeli zanesljiv nadomestni toplotni vir. Ali več njih. Zagotoviti moramo, da v prihodnosti ne bomo več odvisni od posameznega podjetja, kot je trenutno, ko smo povsem odvisni od Teša. Pod okriljem javnega komunalnega podjetja je treba izpeljali projekte, ki bodo zagotavljali zanesljivo in nemoteno toplotno oskrbo.

Država je za izstop iz premoga določila precej optimističen datum, leto 2033. Je uresničljiv? Je sploh že prišlo do končne odločitve?

Po informacijah, s katerimi razpolagamo, strategija za izstop iz premogovnih regij še ni bila dana v vladno obravnavo. Večkrat sem pozval predsednika vlade, da vlada dokumenta ne sprejme, preden ne obišče regije. Veseli me, da je predsednik vlade na to pristal, in nadejam se, da bomo skupaj določili primerno letnico. Zavzemam se, da bo ta postavljena čim kasneje. Je pa treba že sedaj pripraviti ključne cilje. Zaradi mene lahko premogovnik ustavimo že jutri, če bodo seveda izpolnjeni vsi pogoji, kar pa je nerealno pričakovati.

Vemo, kako je pri nas z umeščanjem energetskih objektov v prostor. Če govorimo o nadomestnem toplotnem viru, je treba najprej takšen vir umestiti v prostor, pripraviti projekte in zanj zagotoviti denar. Ker so tovrstni postopki zelo dolgotrajni, dvomim, da nam bo to do za zdaj zastavljene letnice uspelo.

V Velenju v zadnjem času pospešeno iščete rešitve za sistem ogrevanja. Ste na tem področju z državo že našli skupno rešitev, idejo, sploh vzpostavili dialog?

Toplotni vir je trenutno resnično največja težava. Za to smo v okviru občine in javnega komunalnega podjetja že ustanovili posebne ekipe, ki delujejo na področju alternativnih virov. Pripravili smo tudi že dve študiji, kaj bi bilo najbolj smiselno izvesti. Tehnologija se na tem področju zelo hitro spreminja in temu želimo slediti. Začeli smo že pripravljati celovito preobrazbo daljinskega ogrevanja in rezultati prvih projektov bodo kmalu dani v javno obravnavo. Želimo najti ustrezen nadomestni, okolju prijazen toplotni vir.

Lahko bi izkoristili tudi možnosti krožnega gospodarstva. Vemo, da so odpadki tudi surovina. In naša občina je na povabilo okoljskega ministra izkazala zanimanje, da bi v svojem okolju izvajala monosežig. To je lahko eden od možnih virov toplotne energije, vsekakor pa to ni zadosten vir. Zdaj čakamo na odziv države. Če bo našo pobudo sprejela, bomo pripravili študijo, iz katere bo razvidno, kaj monosežig prinaša tako z vidika toplotne oskrbe kot z vidika vplivov na okolje, novih delovnih mest, prihodkov in vsega ostalega, kar je pomembno za komunalno podjetje. Šele potem se bomo odločili o nadaljnjih korakih.

Vsekakor pozivam državo, naj nam priskoči na pomoč, predvsem finančno, ker je pri 50-milijonskem proračunu skoraj nemogoče izpeljati projekte, ki so vredni 70 ali celo več milijonov evrov. Brez podpore države in Evropske unije ne bo šlo.

Letos ste obiskali številna podjetja v občini – o čem ste se pogovarjali, kaj ste sklenili?

Ker je pomembno, da se naša občina enakomerno razvija, sem letos obiskal vse krajevne skupnosti, a tudi številna podjetja. Tako manjša »inkubirana« kot tudi največja, med katere seveda sodi Hisense Gorenje. Cilj je bil predvsem, da bi začutil utrip, ki ga ima v lokalnem okolju podjetništvo. Na ta način je lažje zaznati morebitne težave, s katerimi se srečujejo podjetja in podjetniki. Sočasno lahko najdemo rešitve, kako lahko lokalna skupnost pomaga in kaj gospodarstvo od nje pričakuje.

Sklepna ugotovitev prvega dela obiskov je, da je gospodarstvo v zelo dobri kondiciji, tudi brezposelnost je nizka kot že dolgo ne. V Velenje je v zadnjem času prišlo tudi približno petsto tujih delavcev, posledično se je povečalo število prebivalcev. To dokazuje, da je gospodarska panoga zelo močna, da smo na dobri poti. Nevarnost je seveda ta, da je tretjina zaposlenih vezana na Gorenje Hisense, druga tretjina na premogovnik. Če se znotraj teh podjetij karkoli zgodi, se lahko slika zelo hitro spremeni.

Spodbudno je, da se veliko investitorjev zanima za prihod v Velenje. A smo prostorsko v občini precej omejeni, zato moramo prostor, ki ga imamo na voljo za razvoj gospodarstva, zelo premišljeno prodajati. Precej rezerv je na območjih, ki jih je nekdaj upravljal premogovnik in so danes že sanirana ter stabilna.

Zaradi izkušenj iz Zasavja, kjer so se posamezniki okoristili s preprodajanjem zemljišč, smo že začeli postopke zamenjave zemljišč s Premogovnikom Velenje, da bodo degradirana in sanirana zemljišča pripravljena za investitorje, za nove dejavnosti. Verjamem, da bodo čez deset ali petnajst let tam, kjer je danes deponija premoga, stale nove hale. Velik potencial je na tehničnem področju, a tudi na področju farmacije.

Foto: SHERPA

Nocoj bodo v Dom kulture Velenje na slavnostni podelitvi razglasili letošnje občinske nagrajence. Grb Mestne občine Velenje prejmejo Civilna zaščita Mestne občine Velenje, Franc Špegel in Vlado Vrbič, plaketo pa prejmejo Lirikonfest, MAX klub Velenje in Radio klub Hinko Košir

 

Mestna občina Velenje občinski praznik praznuje 20. septembra, na dan, ko je bilo leta 1959 slovesno odprto novo mestno središče Velenja. V počastitev praznika občina vsako leto pripravi številne dogodke, ki praznično barvajo ves september.

 

Preberite več v Novem tedniku

Z VAMI V ŽIVO

Radio Celje

voditelj

Trenutno poslušate:

Prometni telefon Radio Celje 080 13 02

Mali o

Če karkoli oddajate ali potrebujete kliknite na ustrezno spodnjo povezavo:

ODDAM
POTREBUJEM
(objava je vsako sredo)

OBRAZCI

Sledite nam