O nadarjenem izobražencu šentjurskih korenin

O nadarjenem izobražencu šentjurskih korenin
Regija danes
Tipografija

V Ipavčevem kulturnem centru v Šentjurju bo do 22. avgusta na ogled panojska razstava o izjemnih dosežkih šentjurskega rojaka Dragotina Ferdinanda Ripšla. Slednji je bil duhovnik, narodni buditelj, kronist, pesnik, strokovni pisec in sadjar.

 

 

Posavski muzej Brežice je razstavo o pomembnem izobražencu, ki je služboval po različnih krajih, pripravil lani, v čast 200 letnice njegovega rojstva. Gostovanje v Šentjurju sodi v sklop obeleževanja leta Josipa Ipavca. Zametki za raziskovanje segajo v leto 2006, ko je v župnijo Krško – Videm ob Savi prišel duhovnik Mitja Markovič. Slednji je ob 850 letnici obstoja omenjene župnije o njej pripravil obsežno raziskavo in vanjo uvrstil tudi Ripšlovo zapuščino. Kot mlada raziskovalka je zgodbo o Ripšlu naprej razkrivala Alenka Černelič Krošelj, ki je sedaj direktorica Posavskega muzeja Brežice.

Ripšl je bil rojen v Šentjurju 1. novembra 1820. Končal je gimnazijo v Celju, študij filozofije in bogoslovja pa v Celovcu, kjer je bil leta 1843 tudi posvečen. Služboval je po Koroškem, Štajerskem in v Benečiji. Kot duhovnik je na Celjskem svojo sled pustil na Vranskem, v Slovenskih Konjicah, v Rogaški Slatini, kot kaplan v sv. Miklavžu nad Laškim, sicer pa še po številnih krajih po državi.

Ker je deloval na različnih koncih slovenskega etničnega ozemlja, ga je to še bolj spodbudilo v njegovem narodno zavednem delovanju na številnih področjih, lahko preberemo v katalogu ob razstavi. V župnijah, ki jih je vodil, je zapisoval dogodke, raziskoval je preteklost in sodobnost. Skrbel je za materni jezik, pisal je pesmi, jih zapisoval, objavljal ter skrbel, da so bile uglasbljene. Kot navdušen sadjar je kmete učil novih metod cepljenja in oskrbovanja sadnega drevja. Na Dunaju je izdal učbenik z naslovom Kratki nauki za sadjorejo.

Sodeloval je v številnih novih združenjih, zapisoval navade in šege ljudi. Med drugim je kot kaplan napisal Kroniko pri sv. Miklavžu nad Laškim. Ob vsem tem naj bi bil vedno dobre volje. Bil je tudi dober govornik, pripovedoval je zanimive vojaške zgodbe, ki jih je doživel v času, ko je bil v času avstrijsko-italijanske vojne med letoma 1859 in 1864 polkovni kaplan oz. kurat 47. pešpolka v Benečiji.

Foto: Andraž Purg - GrupA

Več v številki Novega tednika, k izide 30. julija.

 

 

Z VAMI V ŽIVO

Radio Celje

voditelj

Trenutno poslušate:

Prometni telefon Radio Celje 080 13 02

Mali o

Če karkoli oddajate ali potrebujete kliknite na ustrezno spodnjo povezavo:

ODDAM
POTREBUJEM
(objava je vsako sredo)

OBRAZCI

Sledite nam