Obnova, ki razdvaja

Obnova, ki razdvaja
Regija danes
Tipografija

Stroka je dolgo opozarjala na nujnost obnove Žičke kartuzije, ki od leta 2015 velja za spomenik državnega pomena. Kljub izjemnemu pomenu za širši evropski prostor je (pre)dolgo čakala na izdatnejša finančna sredstva za obnovo. A kot kaže, se ne zatika zgolj zaradi denarja. Vedno večja so namreč razhajanja stroke o tem, na kakšen način spomenik zaščititi pred nadaljnjim propadanjem. Največ polemik je zaradi nadkritja cerkve svetega Janeza Krstnika. Eni bi jo »pokrili« s klasično streho, drugi so naklonjeni sodobni izvedbi pomične strehe z razglediščem.

 

Stroka je že leta opozarjala, da se cerkev svetega Janeza Krstnika seseda sama vase. Čeprav so načrti za obnovo stari že nekaj desetletij, se za temeljito rešitev nikoli ni našlo dovolj denarja. Žarek upanja za sakralne ruševine je tako posijal konec leta 2019, ko je takratna vlada zaradi amandmaja poslanca Zmaga Jelenčiča Plemenitega za obnovo cerkve namenila dva milijona evrov. Sredstva mora Občina Slovenske Konjice, ki je lastnica samostanskega objekta, porabiti do konca leta 2021. Konservatorski načrt je bil narejen že leta 2018 in je predvidel, da bi na zidove cerkve postavili rekonstrukcijo strehe, a se del stroke s tem tedaj ni strinjal. Še večje je razhajanje danes, ko izbrana ekipa strokovnjakov cerkev obnavlja po novih projektnih rešitvah, ki predvidevajo posebno pomično streho. Na celjski enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS), kjer so pristojni za kulturnovarstvene pogoje, soglasja in nadzor ob izvajanju del, so prepričani, da je izbrana rešitev dobra, skladna s sodobno konservatorsko stroko, medtem ko so arhitekti in umetnostni zgodovinarji razdeljeni.

Cerkev svetega Janeza Krstnika v Žički kartuziji je že približno 180 let brez strehe. Tudi zato so nekateri strokovnjaki menili, da bi s postavitvijo običajne strehe preveč spremenili mikrokemijske pogoje spomenika. Dodali so še, da je rešitev, čeprav jo je bilo treba pripraviti v treh tednih, vseeno dobro premišljena.

 

Od lanske jeseni je samostanska cerkev v Žički kartuziji obdana z gradbenimi odri. Nad delom samostanskih ostalin gradijo dvodelno dvižno jekleno in stekleno streho. Z vrha strehe cerkve bo možen pogled na celoten kompleks.

 

 

Projektanta dr. Roka Žnidaršiča je k sodelovanju povabila konjiška občina. Žnidaršič poudarja, da je tisto, kar daje legitimnost temu projektu, čitljivost med starim in novim, enako tudi reverzibilnost posega na spomeniku s temeljnim namenom pokritja, torej zaščite arheoloških ostalin

 

Po besedah Žnidaršiča bo konstrukcija strehe, ki bo tehtala približno sto ton, lažja od drugih možnosti, ki so na voljo. Ob tem je poudaril, da je konstrukcija zasnovana tako, da so sile razporejene na severno in na južno steno, ob tem jeklenice razvalino povezujejo v celoto, zaradi česar je cerkev v primeru potresa bistveno varnejša.

 

Matija Plevnik, odgovorni konservator iz Območne enote Celje ZVKDS: »Med gradbenimi deli so predstavniki restavratorskega centra in fakultete za gradbeništvo in geodezijo zajemali vzorce ometov in preverjali skladnost utrjevalcev ter izvedli testna polja mehanskega čiščenja na površinah zidovja. Vsa dela so bila osnova za nadaljnjo analizo in obdelavo podatkov, ki bodo služili za pripravo popisa načrtovanih konservatorsko-restavratorskih del. Temeljni izvedbeni cilji slednjih so ohranjanje izvirne substance v največji možni meri in v manjši meri izvajanje konserviranja z zametki restavriranja. Vse faze del so bile temeljito dokumentirane, sočasno smo izvajali tudi popis, sistematičen seznam vseh kamnoseških znakov z označenimi mikrolokacijami.«

 

Foto: SHERPA

 

Preberite več v Novem tedniku

Z VAMI V ŽIVO

Andreja Petrovič

voditelj

Trenutno poslušate:

Prometni telefon Radio Celje 080 13 02

Mali o

Če karkoli oddajate ali potrebujete kliknite na ustrezno spodnjo povezavo:

ODDAM
POTREBUJEM
(objava je vsako sredo)

OBRAZCI

Sledite nam