Se bo delo od doma obdržalo tudi v pokoronskem času?

Se bo delo od doma obdržalo tudi v pokoronskem času?
Regija danes
Tipografija

Obdobje epidemije koronavirusne bolezni je v naša življenja prineslo številne novosti. V času izrednih razmer smo se vsi državljani nenehno učili. Na vseh področjih. Koliko smo se naučili predvsem iz storjenih napak, bo pokazal čas. A dejstvo je, da vse spremembe, ki smo jih bili prisiljeni vpeljati v svoja življenja in delo, niso bile slabe. Z dovolj znanja, medsebojne podpore, sodelovanja in nenehnega izobraževanja so pravzaprav lahko zelo dobre. Pomemben premik v miselnosti se je v času najbolj zaostrenih razmer in pomanjkanja informacij zgodil ravno na področju dela. Čeprav je bila oblika dela od doma oziroma na daljavo že pred epidemijo zakonsko opredeljena, so se je posluževala le redka podjetja. V zadnjem letu se je delo od doma močno povečalo. Številni uspešni menedžerji pa že napovedujejo, da bo kombinacija klasične oblike dela in dela na daljavo zmagovalna kombinacija dela v prihodnje.

 

 

»Stvari, o katerih smo prej razmišljali, za katere smo nekako vedeli, da so neizbežne, a so se podjetja oziroma njihova vodstva zanje še vedno težko odločala, so se zgodile takoj. O delu od doma se govori že nekaj časa, prav tako se je ugibalo, kako učinkovito je. Zdaj smo to obliko dela dodobra preizkusili v praksi in spoznali prednosti ter slabosti,« je pred tedni v intervjuju za Novi tednik dejala Medeja Lončar, direktorica družb Siemens Slovenija in Hrvaška ter predsednica Združenja Manager. Čeprav je bila zaradi varovanja zdravja tokrat sprememba izpeljana na hitro, je prepričana, da bodo uspešna in tehnološko naprednejša podjetja obliko dela na daljavo uspešno vpeljala v delovni proces tudi po koncu zdravstvene krize. Seveda pa tovrstna oblika dela ne bo edina. Ljudje smo namreč socialna bitja, ki za delovanje in razvoj nujno potrebujemo tudi neposredno interakcijo z drugimi.

Nuja današnjega časa

Po oceni analitske službe Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je ob koncu lanskega leta delo od doma opravljala le četrtina zaposlenih. »Od približno 890 tisoč delovno aktivnih je to 210 tisoč zaposlenih. Pri teh zaposlenih so upoštevani tudi zaposleni v sektorju država,« pojasnjujejo pri GZS in dodajajo, da drugi zaposleni dela na daljavo ne morejo opravljati brez večjih prilagoditev. »Tako na primer ne morejo na daljavo delati nekateri tipični profili, kot so proizvodni delavci, prodajalci, gradbeniki, logisti, vzdrževalci, čistilke in še bi lahko naštevali.«

Delo na domu predstavlja sodoben način dela, ki temelji na vzajemnem zaupanju med delodajalcem in zaposlenim, so se strinjali udeleženci Dneva delodajalcev, ki ga je novembra lani v virtualni obliki organizirala GZS. Izvršni direktor zbornice Mitja Gorenšček je delo na domu označil kot nujo današnjega časa. »Gre za moderen način dela, ki je blizu predvsem mladim, tudi v času, ko ne gre za odreditev zaradi izrednih razmer. Z delom na domu ponujamo zlasti nekaterim dejavnostim možnosti, da delavec sam ustvarjalno oblikuje svoj delovni dan, delodajalcu pa, da vpliva na stroške dela.«


Ključno je zaupanje

Delo od doma je za nekoga prijetno, za drugega prekletstvo. Kakor koli že, vse kaže, da bo del naše realnosti še kar nekaj časa, zato se je pametno dobro pripraviti in organizirati.

O prednostih in slabostih dela na daljavo je bilo v tujini narejenih že precej študij. Te so se v zadnjem letu v praksi udejanjile in potrdile tudi v slovenskem delovnem okolju, pravi izredna profesorica dr. Eva Boštjančič, vodja katedre za psihologijo dela in organizacije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Prepričana je, da delo od doma zaposlenim prinaša določeno stopnjo avtonomije, ki je zelo pomembna za posameznikovo motivacijo. Posameznik lažje usklajuje delo in prosti čas in si sam postavlja prioritete. »Hkrati pa nas delo od doma na nek način socialno izolira, kljub temu da imamo zoome in skype. Človek je bitje, ki potrebuje tudi fizične stike, poglede, dotike,« opozarja Boštjančičeva in dodaja, da hkrati tudi vodenje na daljavo predstavlja zelo velik izziv. »Zastavljajo se vprašanja, kako nadzirati, kako usmerjati posameznike, ki delajo od doma.«

Kot eno ključni stvari pri uspešni vzpostavitvi dela od doma Boštjančičeva navaja zaupanje. »Naredimo lahko vzporednico s pubertetniki: kdaj jih lahko spustimo ven? Takrat, ko oblikujemo ustrezno stopnjo zaupanja. Podobno je pri delu na daljavo. Treba je oblikovati zaupanje v zaposlenega, v njegovo zrelost, samostojnost, odgovornost,« poudarja sogovornica in pri tem opozori, da je gradnja zaupanja tek na dolge proge.

Eva Boštjančič ob tem opozarja, da je v situacijah, kakršni smo bili na primer priča lansko pomlad, nujno, da se med zaposlenimi in nadrejenimi sklene tudi tako imenovana psihološka pogodba. »Gre za dogovor med zaposlenimi in delodajalcem oziroma nadrejenim. Ta na primer določa oziroma dovoljuje, da si zaposleni v okviru delovnega časa lahko vzame čas, da pomaga šolajočemu otroku, da nekdo, ki je bolj jutranji tip, z delom začne prej in prej tudi zaključi,« pojasnjuje. Tovrstna psihološka pogodba naj bi tudi opozarjala na to, da se delovnik ne razvleče čez cel dan. Kar je ena od najpogostejših pasti dela od doma. »Ključno za uspešno delo na daljavo je, da se zaposleni in organizacija dogovorijo, kdaj je delovni čas in kdaj čas za počitek. Posameznik pa ima v okviru tega možnost samostojne organizacije dela.«

Izpolnjevanje dogovorov

Da je zaupanje temelj vsakega odnosa, naj bo to v družini ali podjetju, poudarja tudi specializantka medicine dela, prometa in športa Ajda Erzar, dr. med., s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa ljubljanskega UKC. Kot pravi, ga je pri delu na domu treba krepiti na več ravneh. »Delodajalec zaupa delavcu, da bo kljub manjšemu nadzoru, ki ga je deležen ob delu na domu, opravil vse zastavljene delovne naloge. Na drugi strani razmerja delavec zaupa delodajalcu, da mu bo omogočil zdravo in vzpodbudno delovno okolje.« Za ohranjanje zaupanja v odnosu je nujno obojestransko upoštevanje dogovorov in izpolnjevanje pričakovanj. »Naš cilj naj ne bo enačenje vrednosti različnih oblik dela, raje se osredotočimo na to, da vsako obliko dela izvajamo tako, da le-to ne predstavlja tveganja za zdravje, temveč celo pripomore k njegovi krepitvi,« zaključi Erzarjeva.

 

Ureditev prostora in skrb za telesno aktivnost

Prostori so navadno urejeni tako, da pripovedujejo zgodbo in omogočajo opravljanje določene dejavnosti. Ko delamo od doma, je zato zelo pomembno, da si delovni kotiček ustrezno uredimo in opremimo, svetujejo strokovnjaki s področja dela.

Eva Boštjančič, vodja katedre za psihologijo dela in organizacije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, svetuje, da si za delo od doma uredimo prostor ali kotiček, če imamo prostorsko stisko, ki bo namenjen samo delu. Oprema naj nas spominja na delo – pisalna miza, oglasna deska in pisarniško oblikovan stol. Na steno si lahko pripnemo kakšno spodbudno misel ali pa načrt dela, tisto, kar nas pri delu motivira. Pomembno je, da kotiček kjer delamo, ni namenjen tudi sproščanju ali družinskemu klepetu. Pomembno je, da uspemo med delom zmanjšati hrup iz okolice: »V kolikor ne moremo zapreti vrat, je dobro, da pri delu uporabljamo kakovostne slušalke,« pravi sogovornica.

Enako svetujejo specialisti s področja medicine dela, ki v zadnjih mesecih vse pogosteje opozarjajo na tveganja, predvsem zdravstvena, ki jih prinaša vpeljava dela od doma. Kot pojasnjujejo, je ta tveganja z dobrim načrtovanjem in vpeljavo ustreznih ukrepov mogoče zmanjšati oziroma celo odstraniti. »Treba je ustrezno urediti delovno okolje, priskrbeti pravilno delovno opremo, varovati duševno zdravje zaposlenega in promovirati telesno dejavnost.«

 

 

 

 

 

 

Preberite več v Novem tedniku

Z VAMI V ŽIVO

Saša Pukl

voditelj

Trenutno poslušate:

Prometni telefon Radio Celje 080 13 02

Mali o

Če karkoli oddajate ali potrebujete kliknite na ustrezno spodnjo povezavo:

ODDAM
POTREBUJEM
(objava je vsako sredo)

Sledite nam