Čarovnija se zgodi na Halerjevem hribu

Čarovnija se zgodi na Halerjevem hribu
Regija danes
Tipografija

 

»Kuot fugec si kuo gouba, kuo fpije f sjebe fsje, kar na vuhe povlejče!« Tako sta ustanovitelja skupine Šmarski argo pojasnila, kako se v mislih domačinov zasidrajo šmarski pregovori in anekdote, ki na družbenem omrežju Facebook iz dneva v dan privabljajo več ljudi. Značilna šmarska govorica je iz sence v ospredje stopila v obdobju epidemije koronavirusa. Cilj dveh prijateljev – povezati, razbremeniti in razvedriti Šmarčane v času krize, da vsaj za trenutek pozabijo na skrbi, in ob tem negovati svojo pristno jezikovno bogastvo – je vsekakor dosegel svoj namen. Skupina ima že več kot 3.500 članov, ki objavljajo, komentirajo in pridno delijo zapise.

 

 

 

Kdor odrašča na šmarskem podeželju, ga pristna domača govorica spremlja vse življenje. Mladi jo srkajo od starejših, ki govorijo najbolj pristno in izvirno. Do izraza pride predvsem, ko je govora o vremenu, hrani, pijači, kmetijskih opravilih in kmečkih modrostih. Razprave se širijo spontano – doma med bližnjimi, v službi in na pijači s prijatelji.

Kljub zanimivemu narečju so bili Šmarčani glede svoje govorice doslej morda nekoliko zadržani. Tistim, ki ne prihajajo iz tamkajšnjih krajev, je namreč težko razumljiva in tako pogovor v njej nekako ne steče, opažata prijatelja iz mladosti. Njima je domači dialekt uspelo popularizirati in to predvsem med mladimi, na kar sta zelo ponosna. In ne, to nista kakšna zakrknjena jezikoslovca, temveč »živijnozdravnik oz. tirorc« Žiga Petek ter študent varstvoslovja na fakulteti za varnostne vede Janez Čakš, ki pravi, da študira predvsem »na balše cajte« in je zaposlen v podjetju Avto Krka. Poznata se že dolgo, saj sta bila vrsto let daljna soseda. »Najinuo prijatljstvuo jie zrasluo iz maliga, utrauškiga, f strašno velko, pristno,« sta pokomentirala.

Če se Šmarčani v drugih krajih s svojim dialektom držijo nekoliko ob strani, je povsem drugače, ko se vrnejo domov. Čarovnija se zgodi že, ko se »spustijo duol po Halerjevem brejgi« in gredo na obisk k svoji družini. Žigovo partnerko tako vedno znova navduši preskok na čisto Šmarščino. Vedno se nauči kaj novega, čeprav prihaja iz sosednje občine. »Ko pride Šmarčan domav, začne klamoterit po naše,« je opisal Janez.

Skupina ne združuje le domačinov, temveč tudi ljudi izven meja občine in tiste, ki so se tja preselili. Kot opaža argojevski tandem, so številni navdušeni. Priseljenci se s pomočjo strani lažje in hitreje navajajo na tamkajšnjo »špraho«. Šmarčani, ki živijo po svetu, s pomočjo skupine ohranjajo stik s svojim maternim narečjem in obujajo spomine na mladost.

Vodi ju zdrava kmečka pamet

Dvojec, ki skrbi za skupino Šmarski argo, si je opravila razdelil zelo prijateljsko, pri nalogah se prilagajata »puo zdruavi šmarski kmječki puameti,« je pojasnil Žiga. Najbolj dobrodošli so citati v pristni šmarščini in zanimive šmarske anekdote ter seveda aktualno dogajanje v občini. Nezaželeni so sovražni govor, žaljivke in podobno, kar fanta tudi sproti »pospucata«. A dodajata, da je slednjega na srečo zelo malo.

Foto: Tomaž Žnider

 

Preberite več v Novem tedniku

Z VAMI V ŽIVO

Tanja Seme

voditelj

Trenutno poslušate:

Prometni telefon Radio Celje 080 13 02

Mali o

Če karkoli oddajate ali potrebujete kliknite na ustrezno spodnjo povezavo:

ODDAM
POTREBUJEM
(objava je vsako sredo)

OBRAZCI

Sledite nam